Vsi vemo, da je omrežje sestavljeno iz različnih optičnih naprav in da so sprejemno-sprejemniki z optičnimi vlakni industrijskega razreda pomemben del tega omrežja. Ker pa ima največja razdalja prenosa omrežnega kabla (sukane parice), ki jo pogosto uporabljamo, velike omejitve, je največja razdalja prenosa splošnega sukanega parica 100 metrov. Zato moramo pri polaganju večjih omrežij uporabiti relejno opremo. Seveda se lahko za prenos uporabljajo tudi druge vrste vodov, kot je optična vlakna dobra izbira. Prenosna razdalja optičnih vlaken je zelo dolga. Na splošno je razdalja prenosa enomodnega vlakna več kot 10 kilometrov, razdalja prenosa večmodnega vlakna pa lahko doseže do 2 kilometra. Pri uporabi optičnih vlaken pogosto uporabljamo oddajnike za optična vlakna industrijskega razreda. Torej, kako točno optični sprejemniki industrijskega razreda dostopajo do omrežja?

Pri povezovanju industrijskih oddajnikov z optičnimi vlakni v omrežje je treba optične kable najprej napeljati od zunaj. Optični kabel mora biti varovan v omarici optičnega kabla, ki je priključna omarica. Tudi spajanje optičnih kablov je stvar znanja. Optične kable je treba oluščiti, tanka vlakna v optičnih kablih zliti s pletenicami in jih po fuziji dati v škatlo. Vezico je treba izvleči in priključiti na ODF (nekakšno stojalo, povezano s spojko), nato jo povezati s mostičkom s spojnico in nazadnje mostiček povezati z oddajno-sprejemno-sprejemno-sprejemno-sprejemno-sprejemno-sprejemno-sprejemno-sprejemno-optično tehnologijo. Naslednje zaporedje povezav je usmerjevalnik—-stikalo—-LAN—-gostitelj. Na ta način je sprejemno-sprejemna enota industrijskega razreda z optičnimi vlakni povezana z omrežjem.